Moje prvo letenje z dronom. Za rojstnodnevno darilo sem namreč dobil drona. Že kot otrok sem rad spuščal razna letala in zmaje, tako da je to darilo kot nalašč zame. Najprej pa je seveda potrebno narediti izpit in pridobiti dovoljenje za letenje z dronom. Vse to lahko v današnjem modernem času opravim kar preko spleta. Ni se mi potrebno voziti nikamor, na predavanja in izpite. Vse bom lahko uspešno, upam, opravil kar iz domačega naslonjača. Prijavim sem na tečaj, plačam potrebno kotizacijo in lahko začnem. Urnik učenja si lahko izberem sam. Tako v dveh dneh, dva krat po šest ur, opravim tečaj. Zdaj pa je na vrsti še izpit. Za uspešno opravljen izpit se šteje doseženih petindevetdeset procentov pravilnih odgovorov. Uspe mi. Izpit opravim z odliko. Vsi odgovori so bili pravilni. Zdaj samo še počakam, da mi pošljejo potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju in akcija. Med tem časom na našem vrtu vadim letenje z donom. Ni tako preprosto, kot sem si predstavljal. V živo je čisto drugače kot pa v kakšni video igri. Saj če tam uničim letalo, pritisneš na gumb in dobiš novega. Tukaj pa ne.

Če se zaletim v zid, se razbije in lahko samo poiščem metlo in smetišnico in je igre konec. Ni nobenega gumba za novega. Z malo prakse hitro pridobim motoriko, ki sem jo imel v mladosti. Kar je Janezek nauči, to Janez zna. Takšen je slovenski pregovor. In drži. Končno prispe potrdilo. Nedelja bo prvi dan mojega letenja. Zgodaj zjutraj se odpravim na bližnji hrib. Vreme lepo sončno s skoraj nič vetra. Fenomenalno. In že je moj dron v zraku. Sam se postavim v senco velikega drevesa, da lažje spremljam letenje na majhnem ekrančku. Neverjetno kaj zmore ta mala stvarca v zraku. Fotografije posname iz meni nove perspektive. Iz zraka. Tako, da ne bo samo za igranje. Tudi za izredne fotografije ga bom uporabil. 

…